Hotel sem samo kavo za s seboj. Na vogalu je bila vrsta, zato sem šel eno ulico naprej in pristal v lokalu, kjer radio igra malo preglasno.

Ob oknu

Natakar me je vprašal, ali hočem kozarec vode, še preden sem odprl usta. Vzel sem vodo, kavo in revijo s sosednjega stola. Revije nisem bral. Gledal sem, kdo zunaj prečka na rdečo in kdo čaka.

Nisem odprl prenosnika. Niti ga nisem hotel odpreti. Kava se je ohladila, jaz pa sem še vedno sedel, in bilo je ravno prav. Če me kdo vpraša, kje sem bil, mu pokažem tale lokal in rečem: tam, ob oknu.